ozivalih@rtvslo.si.
Narava je ustvarila okoli 300 vrst perunik. Uvrščajo jih v šest podrodov. Večini so najbolj poznane bradate perunike. Ob lepoti pa niso občutljive za žgoče sonce, saj zahtevajo suhe, vroče razmere. Gospa Linda, ki jih ima več kot 70 sort, predstavi njihovo nego.
DOBRI SOSEDI PLODOVK
Po ledenih možeh, Pankraciju, Servaciju in Bonifaciju, v sredini maja, pa ko jih 'zalije' še Zofka, bi že lahko sadili plodovke na prosto. Jernej Mazej je posebnim paradižnikom v novi visoki gredi za sosede namenil – 'dobre sosede'! Med njimi baziliko, kolerabico ...
OZELENJEN NADSTREŠEK
Nadstrešek pred hišo, ki sicer ščiti drva, je Sebastjan Lipar začel ozelenjevati lani. Ob homuljicah in netreskih so mu ljubi tudi mahovi. Tokrat bo z njimi prekril preostanek strehe. Skupno bo na njej štiri metre krat pol metra širok pas že preizkušenih rastlin.
navrtu@rtvslo.si.
Kako živijo in umirajo naši kozolci? Kdo jih sploh še uporablja in za kaj? Kako jih gradijo? Kakšna je njihova usoda in kako to, da je v tako majhni deželi tako veliko različnih vrst kozolcev? Bodo ostali le pomniki preteklosti ali se jim obeta tudi nova namembnost?
Kozolci - posebnost, ki bi to morala tudi ostati.
Oddaja Dobro jutro uvaja sodobne televizijske formate s poudarkom na kakovostnih vsebinah in je upoštevajoč delež televizijskih gledalcev med najbolje gledanimi oddajami nacionalne televizije. V letu 2014 so ustvarjalci oddaje prejeli eno najprestižnejših slovenskih medijskih priznanj: strokovnega viktorja za najboljšo zabavno TV-oddajo.
Zgodba ZPMS sega v 50. leta prejšnjega stoletja, ko so se z namenom zagotavljanja kakovostnega razvoja otrok začela ustanavljati društva prijateljev mladine. Takrat se je pokazala tudi potreba po krovni organizaciji, ki bi združevala vse ključne udeležence – društva, starše, vzgojitelje, učitelje, strokovnjake s področja vzgoje, izobraževanja in zdravstva – ter politične in druge ustanove opozarjala na potrebe odraščajočih ter podajala ključne usmeritve za razvoj tega področja. Tako je bila 1. marca 1953 ustanovljena Zveza Prijateljev Mladine Slovenije.
Čeprav je ZPMS najbolj znan po humanitarnem delu, so njegove dejavnosti vedno segale čez te okvire; cilj je bil napredek v vsem, kar je povezano z vzgojo, zdravjem in izobraževanjem otrok. ZPMS je bil gonilna sila za uvedbo ugodnosti, ki se danes zdijo samoumevne: vrtci, počitniške kolonije, porodniški dopust, pediatrična oskrba dojenčkov in otrok, šolska prehrana, igrišča, knjižnice, šole v naravi, vzgojne posvetovalnice, štipendijski skladi, podaljšano bivanje in še več.
Pod okriljem ZPMS so med drugim nastali projekti Obiski dedka Mraza (od leta 1949), Teden otroka® (1954), Mladi raziskovalci zgodovine (1969), Bralna značka (1970), Otroški parlamenti® (1990), TOM telefon® (1990), Pomežik soncu® (1999) in Evropa v šoli (2005). V okviru socialno-humanitarnega programa Eno srce® so lani prek sedmih skladov pomagali 5169 družinam.
Bogat nabor arhivskih posnetkov v filmu nas popelje v čas začetkov zveze po drugi svetovni vojni, v obdobje razvoja in delovanja sistema za skupnost do prehoda v novo družbeno ureditev, potrošništvo in individualizem, ki odpirajo nove izzive in narekujejo drugačen način dela zvez in društev prijateljev mladine. Kljub prilagoditvam na družbene in politične spremembe pa je ZPMS ohranil cilje, vrednote in načela, ki so bili postavljeni pred 70 leti in v drugem sistemu.
Scenarij, režija: Maja Pavlin
Film je nastal v izvedbi ART7 ter koprodukciji ZPMS in RTV Slovenija.
V starem mestu Škofja Loka ustvarjajo štiri umetnice. Vse so del Sodobnega tekstilnega centra – Kreativnice.
Miha Debevec je znan slovenski harmonikar, ki ima na svojih policah že veliko zmag z različnih, tudi najprestižnejših tekmovanj z vsega sveta
V bližini Idrije se pod prepadnimi stenami razkrije pogled na prelepo, skrivnostno kraško Divje jezero, ki velja za pomemben delček slovenske naravne dediščine
Jadralstvo je strast: iskanje pravega vetra, napenjanje jader in prostrano brezmejno morje in Andraž Mihelin je skupaj s svojo ekipo zapisal življenje prav temu.
Še bolj kot s hrupom pa življenje v mestu povezujemo z onesnaženim zrakom, čeprav so zadnje raziskave pokazale, da je tudi zrak na podeželju lahko enako onesnažen.
Ali lahko zelenje v našem okolju vpliva na manjšo umrljivost?
Obiskali smo oblikovalca lesa v njegovem družinskem domu, ki je poln umetelnih lesenih predmetov, umetniških kosov in igrivih idej. Les obdeluje z ročnimi mizarskimi orodji, pri čemer končni izdelek odseva tradicijo različnih tehnik stikov, spojev in izvedbo detajlov, kot so jih uporabljali že stari mojstri.
Pogosto vam pokažemo prenove družinskih hiš oziroma podstreh, ki postanejo dom za mlade. Tokrat pa gremo v klet. Ja, tudi v kleti se da urediti sodobno in svetlo stanovanje za mlado družino.
FOOD FRAUD / Francija / 2021 / Režija: Bénédicte Delfaut.
IL BOEMO / CZ, ITA, SLOVAKIA / 2022
Režija: Petr Václav/ Scenarij: Petr Václav/ Igrajo: Vojtěch Dyk, Karel Roden, Barbara Ronchi, Lino Musella, Lana Vlady, Lenka Vlasáková, Martina Babisova, Salvatore Langella, Zdenek Godla, Cristiano Donati ….
THE BALKANS IN FLAMES / Nemčija / 2019 / Režija: Franziska von Tiesenhausen, Klaus Kastenholz in Veronika Mendler.
Boljše od Dobrega jutra je - Najboljše jutro!
Vsak teden premišljeno izberemo najbolj atraktivne in odmevne rubrike iz dnevne oddaje Dobro jutro. Sobotno jutro je Najboljše jutro!
Veliko jih je nastalo z udarniškim delom po letu 1948, ko so načrtovali gradnjo 523 zadružnih domov v Sloveniji in jih zares zgradili več kot 300. Marsikateri skladno oblikovan vaški, kulturni, prosvetni, sokolski ali zadružni dom pa je iz obdobja med svetovnima vojnama. Zadružništvo poznamo v Sloveniji že 150 let, ponekod po svetu je bolj razširjeno in je dober model za boj manjših skupnosti proti velikim korporacijam.
Arhitekta Blaž Babnik Romaniuk in Rastko Pečar ter umetnostni zgodovinarki Martina Malešič in Asta Vrečko so pripravili obsežno raziskavo o zgodovini in stanju zadružnih domov v Sloveniji. Projekt Skupno v skupnosti - sedemdeset let zadružnih domov kot družbene infrastrukture so leta 2021 predstavili na Arhitekturnem bienalu v Benetkah. Tudi po razstavnem projektu so vključeni v razmišljanja o prihodnosti posameznih domov. Predlagajo idejne rešitve in projekte za obnovo, z delavnicami in pogovori poskušajo ubraniti objekte pred rušenjem ali razprodajo.
V filmu se približamo dogajanju v teh zanimivih stavbah. Potujemo po slovenskih pokrajinah, prisostvujemo sestankom, predstavam in veselicam ter druženju vseh, od najstarejših, ki se še spominjajo gradnje zadružnih domov, do najmlajših, ki imajo v dvorani plesne tečaje.
Predmeja, Zadvor, Povir, Komen, Sovodenj, Žiri, Zadobrova, Dobrova, Cven, Dobrovo, Višnjevik, Hum, Fojana, Cerovo, Savlje, Kleče, Marezige, Krištanci, Bistrica ob Sotli, Kobilje, Bizovik, Branik in Bertoki so posamezne postaje tega filmskega popotovanja.
Režiser in scenarist filma je Amir Muratović, direktor fotografije Bernard Perme, montažer Zlatjan Čučkov, avtor glasbe Janez Dovč.
CESARIA EVORA / Portugalska / 2022 / Režija: Ana Sofia Fonseca.
Na odru so se zvrstili številni gosti in glasbeni prijatelji skupine: Tomi M. iz skupine Siddharta, Tomislav Jovanović – Tokac, pevec skupine Dan D, Gregor Skočir iz Big Foot Mame, Dunya Tinauer Verbovšek, 6 Pack Čukur, Natalija Verboten, Slovenski oktet in godalni kvartet Glasbene šole Fran Korun Koželjski Velenje.